KRATKA ZGODOVINA GASILSKEGA DRUŠTVA RADVANJE

22. septembra 1892 je bil ustanovni občni zbor v prostorih gostilne Lipa v zgornjem Radvanju. Prvi upravni odbor je štel 12 članov z gospodom ZEHRERJEM kot prvim predsednikom društva, tajnikom, šolskim upraviteljem in še z 28. člani. Takrat so se člani sestajali v šupi, ki je bila med šolo in cerkvijo. Te prostore so si kasneje preuredili v orodišče. Že od začetka so gasilci imeli ročno gasilno brizgalno na konjsko vprego. Zanimanje za gašenje v tem času je bili izredno veliko, saj so bili vključeni skoraj vsi Radvanjčani. Velik prispevek za gasilstvo je daroval veleposestnik RITER von ROZMANIT, gasilec z dušo in srcem. Gasilci so v tistih časih prirejali veselice, tombole in razne prireditve. Tako so prihajali do nujno potrebnega denarja. V društvo so prihajali novi člani, kot so gospodje: Pesek, Holntaner, Kalič, Eisner, Vizovišek, Lobnik, Grašič, Meier in drugi. Vodili so društvo in prenašali svoje znanje na mlajše člane. 4. aprila 1906 je pri izvrševanju svoje dolžnosti v požaru tragično preminul tovariš Franc EISNER. Od obstoja društva je edina žrtev pri delu. Društvo je delalo naprej, se opremljalo v skladu s tedanjim časom in kupilo še drugo ročno gasilno brizgalno. Leta 1908 je društvo dobilo v uporabo hidrant, ki je bil napeljan iz mrzlega studenca v kadetnico. Leta 1912 je društvo praznovalo 20. obletnico obstoja. Dobilo je prvi voz za prevoz moštva na konjsko vprego, s čimer se je hitreje prišlo na kraj požara. Društvo je takrat že imelo dve črpalki na ročni pogon. Ob 25. obletnici društva leta 1917 v gostilni Lobnik v spodnjem Radvanju so že razmišljali o nakupu motorne brizgalne in opreme, saj so bile potrebe po tem vse večje in zahtevnejše glede na število požarov in njihov obseg. Za to je bilo potrebno organizirati veliko veselic in zbrati precej denarja za takšno pogumno dejanje. Leta 1920 je bil napisan prvi gasilski zapisnik v slovenščini. Izvoljen je bil prvi poveljnik, gospod Krajnc, ki je društvo vodil vse do leta 1929. Nato je njegovo dolžnost prevzel tovariš Pinter. To leto je bilo prelomno za bodoče delo in generacije, ki so prihajale. Kupljena je bila nova motorna brizgalna znamke ROSENBAUER. Kakor se spodobi za gasilce, je sledil krst ter novi boter gospod Jurkovič. Nekaj let kasneje, točneje leta 1932, je društvo kupilo prvi gasilski avto znamke CHERVOLET odprtega tipa, na katerega so bili gasilci zelo ponosni. Leta 1939 se je društvo preselilo v novi gasilski dom. V novejši izvedbi stoji še danes, saj so potrebe po novih vozilih in opremi vse zahtevnejše, na kar smo tako gasilci kakor tudi meščani Radvanja zelo ponosni. Leta 1941 se je začela vojna na Slovenskem. Delo društva je zamrlo, gasilci pa so spadali v tako imenovano “šuc policijo”. Takratni gasilski avto so morali skriti pred sovražnikom, da ga ne bi odpeljal drugam. Med vojno so gasilci dobili nov gasilski avto znamke MERCEDES z opremo. Po vojni je bil odvzet, a je društvo ponovno zaživelo. Prihajali so novi člani, ki so pridno delali in društvo povzdignili na dostojno raven. Bili so ljudje različnih poklicev, s svojim pridnim delom in vlivanjem upanja pa so dvigovali moralo v društvu. Leta 1949 si je društvo preuredilo vozilo znamke CHERVOLET v zaprto gasilsko vozilo. Istočasno se je pričelo dograjevanje gasilskega doma. Tako smo dobili majhno dvorano, ki so pozneje uredili v težko pričakovano hišniško stanovanje. Tu so nam najbolj pomagali krajani Radvanja, saj so v takratni opekarni izdelali opeko, les pa so darovali tukajšnji kmetje. V društvu je bilo prisotno tudi kulturno življenje; ustanovil se je dobro delujoč gasilski pevski zbor. Leta 1955 je društvo kupilo še eno vozilo znamke STEIYER in ga preuredilo v sodobno gasilsko vozilo z vgrajeno cisterno. Pri gasilcih nismo nikoli toliko opremljeni, da ne bi potrebovali novih vozil in opreme. Tako smo leta 1962 kupili drugo orodno vozilo znamke BEDFORD, ga sami predelali v orodno vozilo in spet je bilo veselje med gasilci. 1968 leta nam je takratna gasilska zveza dodelila drugo vozilo PGD-Maribor Mesta z vgrajeno cisterno in črpalko. Vozilo STEIYER smo dali na razpolago gasilski zvezi. 1969. leta smo kupili novo motorno gasilno črpalko VW75 ROSENBAUER. Leta 1970 smo začeli zbirati finančna sredstva za nakup novega orodnega vozila IMV. Na njem ni bilo potrebno izvajat nobene predelave. Zato pa so se začela gradbena dela za razširitev doma, ki so jih opravili naši člani. Po petih letih smo začeli razmišljati o novem vozilu. Pričela je teči akcija zbiranja finančnih sredstev za nakup tovornega vozila MERCEDES 1113 , ki smo ga sami delno nadgradili. Tako smo v tedanjem času že imeli sodobno opremljeno kombinirano vozilo, ki je še dolgo izredno dobro služilo svojemu namenu. Istočasno smo skrbeli tudi za okolje. Posadili smo 14 okrasnih dreves in začeli z urejanjem dokumentacije za razširitev gasilskega doma. Kupili smo agrokombinatovo zemljišče, kjer smo uredili prostor za urjenje gasilskih članov in družabno življenje. Leta 1982 je bila želja naših članov po nakupu tehničnega vozila TAM 110-T7 z opremo za reševanju iz višin (gondola in zmajari-padalci iz krošenj dreves). Tudi to vozilo smo kmalu zagledali v naši garaži z vso potrebno opremo za reševanje človeških življenj. 1986 leta smo začeli razmišljati o nakupu cisterne. To smo lahko uresničili z nakupom tovornega vozila TAM 5500 in ga preuredili v sodobno gasilsko cisterno. Leta 1992 smo od Zavoda za zaščito in reševanje dobili vozilo UNIMOG za gašenje požarov na težko dostopnem terenu, kot so gozdni požari in podobno. Od leta 1990 do leta 1997 so na našem terenu zrasle visoke zgradbe; stolpnice, za katere nismo bili dovolj dobro opremljeni. Zgodil se je velik čudež ... V Radvanje se je doselil človek, dobrotnik, gasilski podjetnik iz Nemčije, gospod FRANC KROPE z ženo, ki nam je podaril 30 m dolgo avto lestev s košaro v zelo dobrem stanju. Istega leta so s prijateljem iz Nemčije, gospodom ŽIŽKOM, pripeljali še eno kombinirano vozilo MERCEDES. Pred nami je bila težka naloga, a lotili smo se je tako kot toliko drugih prej. Naši člani niso omagali; začela in uspešno končala se je izgradnja garaže za avto lestev. Tako je še eno sodobno vozilo dobilo novo streho nad glavo. Medtem smo že razmišljali o nakupu novega orodnega vozila. Po daljšem premoru smo zopet kupili novo vozilo za prevoz moštva PEUGEOT BOXER. Kupljeno je bilo pretežno iz lastnih sredstev, nekaj sredstev pa so prispevali naši botri sponzorji in krajani.